Pohodnik na Mangartu (foto: Iztok Medja, vir: slovenia.info)

Za varnejše poletje v gorah

Z Dnem slovenskih planinskih doživetij, ki 17. junija s celodnevnim planinskim dogajanjem vabi na Dom pod Storžičem odrasle, mlade in najmlajše planince ter turne kolesarje, se uradno začenja poletna planinska sezona, ki traja do sredine septembra in v gore privabi največ planincev. Za varnejši obisk gora so moči združile Planinska zveza Slovenije (PZS), Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS), Policija in Slovenska vojska.

Na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani so skušno predstavile trenutne razmere v gorah in napotke za obisk gora, informacije o odprtosti planinskih koč in helikopterskem reševanju v gorah, strip o gorski medicini in inovativen projekt v iskalno-reševalnih intervencijah.

PZS, GRZS, Policija in SV skupaj za varnejše poletje v gorah_Kirbiš, Kralj, Potočnik, Planko, Šerkezi, Rabič (foto Manca Čujež)
PZS, GRZS, Policija in SV skupaj za varnejše poletje v gorah_Kirbiš, Kralj, Potočnik, Planko, Šerkezi, Rabič (foto Manca Čujež)

Planinska sezona je v polnem razmahu

V gorah je iz dneva v dan več obiskovalcev in v letošnjem letu statistika gorskega reševanja beleži 154 intervencij, kar je 54 več kot lani 10. junija. Med njimi tudi 7 mrtvih oseb (10. 6. 2016 jih je bilo 12). Na prvem mestu med vzroki nesreč je še vedno zdrs, in sicer kar v 42 primerih, v 22 primerih je bilo za nesrečo krivo nepoznavanje terena, v 25 telesna in duševna nepripravljenost, dvema nesrečama je botroval alkohol.

“Na določenih delih planinskih poti je še vedno lahko zbit in pomrznjen sneg in za prečenje takšnega mesta so potrebne izkušnje in primerna oprema (cepin in dereze), sicer je bolje, da obrnemo in ne poskušamo na vsak način prečiti mesta, tudi če gre samo za nekaj metrov, sploh na strmem in izpostavljenem terenu. Svetujemo tudi uporabo čelade, sploh kjer planinske poti potekajo pod stenami in je večja možnost padajočega kamenja ali na sestopih po meliščih in izpostavljenih planinskih poteh, kjer lahko hitro pride do manjših zdrsov ali padcev in je glava izpostavljena trkom ob trdo in skalno podlago,” je opozoril strokovni sodelavec PZS in inštruktor GRZS Matjaž Šerkezi, ki obiskovalcem gora polaga na srce, naj ne pozabijo na obvezno opremo.

Obvezna oprema

Ne glede na zahtevnost in dolžino ture v vsak planinski nahrbtnik sodi obvezna oprema (foto Manca Čujež)
Ne glede na zahtevnost in dolžino ture v vsak planinski nahrbtnik sodi obvezna oprema (foto Manca Čujež)

V nahrbtnik vsakega obiskovalca gora, ne glede na vrsto ture, spadajo alu-folija ali velika črna vreča ali bivak vreča, osebni komplet prve pomoči, čelna svetilka in rezervne baterije, mobilni telefon s polno baterijo, beležka in navadni svinčnik, sveča in vžigalice v vodoneprepustni vrečki ter železna rezerva (hrana, ki ima visoko energijsko vrednost in dolg rok obstojnosti, je lahka in ima majhen volumen). Planinci naj s seboj vzamejo tudi topla oblačila ter kapo in rokavice; v gorskem svetu se vreme namreč zelo hitro spremeni, zelo nizke temperature in sneg poleti v gorah niso nič nenavadnega in največ podhladitev je ravno v poletnih mesecih.

V gore dovolj zgodaj in – zdravi!

“V gore se je treba odpraviti dovolj zgodaj, ko še ni prevroče, vedeti pa je treba, da so v poletnem času dokaj pogoste popoldanske nevihte, ki jih spremljajo strele in pred katerimi smo varni samo v planinski koči oz. bivaku – ti so namenjeni zasilnemu izhodu in ne množičnemu visokogorskemu turizmu, ki mu služijo planinske koče,” je še izpostavil Šerkezi, prav tako pa opozoril, da moramo pri obisku gora z otroki turo prilagoditi njim in njihovi starosti ter poleti poskrbeti za primerno hidracijo s pitjem zadostne količine tekočine, ki ni alkohol.

Pomembno je tudi, da se v gore odpravljamo zdravi, saj je bilo lani kar nekaj nesreč posameznikov s kroničnimi boleznimi: “Najpogostejši je srčni infarkt, sledijo težave zaradi sladkorne bolezni ali burni odzivi telesa na napor po kemoterapiji in določenih bolezenskih stanjih, ko se posameznik ni pozdravil do konca ali pa so bili simptomi bolezni zakriti. Takšno bolezensko stanje v gorskem svetu lahko dokaj hitro privede do resnih težav in se konča s smrtjo.” Prav tako je pomembno urejeno zavarovanje: “V začetku letošnjega leta smo prejeli nekaj klicev posameznikov, ki so jih reševali v tujih gorah in niso imeli urejenega zavarovanja za reševanje v tujih gorah. Stroški reševanja so bili med štiri in sedem tisoč evri in so jih morali kriti sami. Še enkrat prosimo obiskovalce gora, da pravočasno poskrbijo za ustrezno zavarovanje za reševanje v tujih gorah in zavarovanje za planinsko dejavnost. V Sloveniji visoke stroške reševanja v gorah krijeta ZZZS in država, v primeru malomarnosti pa posameznik sam, medtem ko mora v tujini za to poskrbeti vsak sam. Članstvo v planinski organizaciji že vključuje zavarovanje za kritje stroškov reševanja v tujini, poskrbeti je treba le za ustrezno vrsto članarine.”

Strip o gorski medicini

Korak k varnosti je tudi pravkar izdani strip o gorski medicini. “Na pobudo gorskega zdravnika in gorskega reševalca letalca Jurija Gorjanca je pod okriljem Odbora za usposabljanje in preventivo PZS izšel brezplačen strip Gorska medicina za vsakogar, ki s pomočjo gorskega zdravnika Janeza slikovito predstavi razumevanje bolezni, povezanih z gorami in mrazom, poznavanje tveganj, priprave in vadbo, da bodo gore ostale kraj užitka, srečanja in osebne rasti, ne pa kraj nesreče in poškodb,” je poudaril generalni sekretar PZS Matej Planko. Strip evropske mreže gorske medicine, ki ga je mogoče dobiti na sedežu PZS, je nastal v okviru projekta Résamont 2, ki je med letoma 2011 in 2013 potekal v sodelovanju med alpskimi pokrajinami Italije in Francije v programu Alcotra.

sarOS – edinstven program v Evropi v pomoč reševalcem

sarOS, inovativen projekt GRZS v iskalno-reševalnih intervencijah (foto Matjaž Šerkezi)
sarOS, inovativen projekt GRZS v iskalno-reševalnih intervencijah (foto Matjaž Šerkezi)

Gorsko okolje je posebno in vsaka nesreča, ki se zgodi posamezniku, predstavlja veliko tveganje tako zanj kot tudi za reševalce, ki jim bo odslej pomagal sarOS (Search and Rescue operating System), edinstven program v Evropi, ki je plod razvoja slovenskih strokovnjakov na področju iskalno-reševalnih intervencij.

“SarOS je aplikacija s celotno kartografsko, komunikacijsko in logistično podporo, ki omogoča, da imajo gorski reševalci brez uporabe interneta in s samo nekaj kliki na svojih napravah popoln pregled območja, na katerem naj bi se nahajal ponesrečenec. Do zdaj smo uporabljali vse to z več posameznimi programi, odslej je vse združeno in preprosto za uporabo,” je inovativni projekt Gorske reševalne zveze Slovenije predstavil vodja Matjaž Šerkezi in dodal: “V GRZS smo za namen iskalno-reševalnih intervencij pripravili nov specialni program usposabljanja, ki se ga je maja udeležilo 24 gorskih reševalcev in 8 policistov. Z razvojem in implementacijo sarOS v sistem gorskega reševanja bomo dosegli učinkovitejše lociranje ponesrečenca ter s tem hitrejši prihod do njega in možnost transporta v profesionalno medicinsko oskrbo.”

Vir: PZS

Preberite tudi:

naslovnaZR_web
Razišči, občuti, užij Destinacijo Rogla-Pohorje

Zreče – območje dobrega počutja www.destinacija-rogla.si Promocijsko sporočilo ...

Srce Slovenije_Grad Bogenšperk_web
Grad Bogenšperk – vabljeni v objem belega gradu sredi zelenih gozdov

Nekoč dom Janeza Vajkarda Valvasorja, danes eden najlepših renesančnih gradov pri nas. Po Sloveniji se je najlepše zazreti z razglednih točk,  ...

lubenica
Čas lubenic – niso le za uživanje, ampak tudi za zdravje!

Lubenica je en od najbolj osvežilnih sadežev, bogatih z vodo in simbol poletja 'par excellence'. Poleg slastnega okusa, ima lubenica številne pomem ...

Foto: Arhiv PZS
Podprimo slovenske gorske reševalce!

Gorski reševalci so po hudi nesreči, ko se je pri usposabljanju reševalcev letalcev na Okrešlju 10. junija 1997 smrtno ponesrečilo pet reševalce ...

Komentirajte prvi

Pustite sporočilo

Vaš e-poštni račun ne bo objavljen.


*